Od ležarin do donosov na luni skozi oči centralnega bančnika iz ZDA

Zadnje čase opažam, da se vse več ljudi boji domnevno prihajajoče inflacije, pika na i pa so tudi napovedane ležarine, o katerih dnevno in pogosto senzacionalistično poročajo mediji, češ, da nam bodo požrle naše prihranke. Koliko pa je pravzaprav resnice v tem? Koga to dejansko najbolj boli? Ali je strošek za tiste, ki imajo več kot 100 tisočakov oziroma 250 tisočakov res tako boleč, da bodo skočili v bazen najbolj tveganih naložb? Zakaj se za svoj denar zdaj bojijo tudi tisti, ki nimajo takšnih vsot denarja na računih? Ali gre za prodajni trik, da zvabijo naše evre v potrošnjo in nakup tveganih naložb? Vsak je gospodar svojega denarja in ne smemo se pustiti ustrahovati pri sprejemanju naložbenih in nakupnih odločitev.

Dejstvo pa je, da centralne banke vodijo politiko nizkih oziroma negativnih obrestnih mer že dlje časa. To potrošnikom prinaša na eni strani cenejša posojila, zlasti za nakup nepremičnin, na drugi strani pa nizke obrestne mere tudi silijo ljudi iz depozitov, ki veljajo za najbolj varen način varčevanja v bolj tvegane naložbe. Žal večina, ki se odloči za ta prehod pogosto ni ustrezno opremljena z znanjem in zavedanjem nevarnosti, ki jih prinaša investiranje v naložbe, kot so delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in druge alternativne naložbe.

Zakaj je pomembna finančna pismenost? Zakaj bi se o denarju morali učiti v šolah?

O aktualnih ekonomskih vprašanjih, za katere mislimo, da jih razumemo, pa jih večinoma ne, sem se pogovarjala z Egonom Zakrajškom, centralnim bančnikom, ki je večino življenja živel v ZDA in tudi delal za največjo in najvplivnejšo osrednjo banko na svetu – ameriški Fed.

Dopolnjujemo